Znanost na cesti Znanost na cesti cafescientifique
<< nazaj 1 2 naprej >> 
Žiga Štancar   11. 12. 2017
 

Draga babica, s fuzijo bom rešil tvoj paradajz!

 

Uloviti te poskušam že slabih dvajset let, ampak se nam fizikom in astrofizikom izmikaš.

 

Pa jih imamo! Gravitacijske valove, ki so nastali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd. In hkrati tudi točen kraj njihovega nastanka.

dr. Janez Zavašnik   14. 10. 2017
 

Letošnja Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena trem raziskovalcem za razvoj metode v presevni elektronski mikroskopiji, ki omogoča preiskovanje bioloških vzorcev na atomarnem nivoju s pomočjo zamrzovanja. Čeprav začetki krio-elektronske mikroskopije segajo v čas pred več kot 30 leti, je revolucionaren razvoj metoda dosegla šele v zadnjem času zaradi tehničnega razvoja mikroskopov, detektorjev, priprave vzorcev in predvsem razvoju računalnikov in programskih orodij za procesiranje podatkov.

 

V znanosti je veliko zgodb o izjemnih odkritjih. Nekatera so izjemna zaradi pomena, ki so ga imela za znanost, nekatera zaradi posameznikov, ki so prispevali k njim, nekatera zaradi izjemnih naključij, ki so jih omogočila.

prof. dr. Saša Novak   25. 08. 2017
 

Končnega odgovora na marsikatero vprašanje znanost še vedno nima. To pa še vedno ne pomeni, da ga ima astrologija, sosedova teta ali reklamno sporočilo.

Bojan Ambrožič   18. 08. 2017
 

Cene letalskih kart so zaradi mrka poletele v nebo. V (slabo) tolažbo mi je mogoče lahko le to, da bo celoten mrk mogoče spremljati v živo preko interneta.

dr. Matej Skočaj   24. 06. 2017
 

Ker moji možgani, misli in um vsake toliko časa potrebujejo resno prevetritev, da se odklopijo od ponorelega sveta, sem laboratorijsko haljo za tri tedne zabrisal v koš za umazano perilo in se odpravil tja, kjer se je rojevala človeška civilizacija in kjer so se rodile pravljice tisoč in ene noči. In v deželi, kjer se je čas ustavil točno na dan 1. aprila 1979, sem dobil točno tisto, kar sem želel.

 

V blogih smo do sedaj govorili o posameznih sklopih detektorja Belle II, ki jih raziskovalci iz IJS, UL in UM skupaj s sodelavci iz 22 držav pripravljamo za prvo serijo meritev ob pospeševalniku SuperKEKB. Večina sklopov je že vstavljenih v spektrometer in jih trenutno ločeno testiramo.

 

Pri eksperimentu Belle II bodo pri trkih elektronov in pozitronov v trkalniku SuperKEKB nastajali mezoni B. Ena izmed pomembnejših nalog tega eksperimenta bo raziskava, kako se obnašanje mezonov B spreminja s časom. Ker so mezoni B kratkoživi delci, od njihovega nastanka pa do razpada v lažje stabilne delce mine v povprečju dobra biljoninka sekunde, to ni enostavna naloga.

Majda Pavlin   27. 03. 2017
 

Podeljena so bila priznanja najboljšim mentorjem v letu 2016. Med petimi nagrajenci je tudi doc. dr. Tina Žužek Rožman z Instituta "Jožef Stefan" in Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana.

 

Med kozmičnimi delci smo našli rekorderja, ki je v enem od sklopov spektrometra, elektromagnetnem kalorimetru, pustil rekordnih 150 GeV energije, to je petnajstkrat več, ko se je bo sprostilo pri trku elektrona in pozitrona v pospeševalniku SuperKEKB.

prof. dr. Saša Novak   06. 03. 2017
 

Ko sem v soboto že drugič gledala predstavo Lutkovnega gledališča Ljubljana, sem se ponovno počutila podobno, kot med predavanjem svojih ožjih sodelavcev na mednarodni konferenci. Rahla napetost na začetku in nato pomirjenost ob tekočem govoru in odličnem nastopu. Le da v Akvariju ni izgovorjena niti beseda.

 

Pri trkih elektronov in pozitronov bodo v pospeševalniku SuperKEKB nastajali pari mezonov B, ki bodo zelo hitro, v eni trilijoninki sekunde, razpadli v lažje in bolj obstojne delce. Te bomo nato zaznali v detektorju Belle II., podobno kot smo jih zaznavali v predhodniku, detektorju Belle.

 

Druga epizoda znanstvene nadaljevanke o pripravah pospeševalnika SuperKEKB in detektorja Bell II v Tsukubi na Japonskem.

 

Te zanima napeta znanstvena nadaljevanka – tako rekoč resničnostni šov? Na institutu KEK v Tsukubi pripravljamo nov pospeševalnik SuperKEKB in nov detektor Belle II. Vsak teden na sporedu nova epizoda!

Bojan Ambrožič   31. 12. 2016
 

Če vam je zmanjkala ravno sekunda ...

prof. dr. Saša Novak   25. 12. 2016
 

Dokaj neprimerno vprašanje, kajne?

 

Vas je kdaj zanimalo, kako poteka delo fizika, ki se ukvarja z raziskavami osnovnih delcev? Kakšen je njegov delovni dan v pospeševalniku in zakaj nosi čelado...

Bojan Ambrožič   27. 11. 2016
 

Na prvo žogo bi rekli, da je to vprašanje, na katerega odgovor poznamo prav vsi. Triglav je preprosto visok 2864 metrov. Vendar ne! Določitev nadmorske višine Triglava (in katere koli druge točke v Sloveniji) je v resnici veliko bolj zapleteno, kot se nam sprva zdi. V tem blogu bom poskušal pojasniti, zakaj.

prof. dr. Saša Novak   21. 10. 2016
 

Prav rado se zgodi, da je izpostavljen le en član neke ekipe in seveda je to ponavadi vodja. Tudi v mojem primeru se je. Ob objavi pogovora v podkastu Številke so iz računalniškega ekrana poleg imena »Znanost na cesti« začele skakati različice mojih slik in izjav. Ampak, saj veste: brez ekipe ni ničesar!

Majda Pavlin   02. 10. 2016
 

Predstavitev znanstvenega dela v petih minutah je velik izziv in hkrati vaja, ki bo raziskovalcem na začetku kariere zagotovo še kdaj prišla prav. Dolgoveziti znamo vsi, medtem ko je kratka, jedrnata, zanimiva in hkrati dovolj prepričljiva predstavitev prava umetnost.

prof. dr. Saša Novak   02. 08. 2016
 

Zunaj je vroče kot v peklu. Sedimo v bifeju, srkamo hladno pijačo, skozi odprta vrata prihaja hladen piš iz klimatiziranega prostora. Modrujemo o elektriki. TEŠ, še ena nuklearka, vetrnici, sončni paneli na strehi... Pa cena!!

Majda Pavlin   05. 07. 2016
 

Moja zgodba se začne na Fakulteti za Kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), natančneje na Katedri za fizikalno kemijo, kjer sem opravila raziskovalno delo za diplomo. Fizikalna kemija mi je bila vedno blizu in po zaključenih izpitih sem se odločila, da bo najbolje, da opravim še zadnji del, zaključim študij kemije in si poiščem službo.

dr. Marko Soderžnik   04. 07. 2016
 

Post-doc me je odpeljal na Japonsko v Tsukubo, kjer že pol leta delam v enem najbolj priznanih inštitutov na svetu (NIMS). Moje področje so magnetni materiali in študij magnetnih domen s Kerr mikroskopijo.

dr. Kristina Žagar   09. 06. 2016
 

Kako so se v deželi vzhajajočega sonca in cvetočih češenj znašli dva mlada znanstvenika in njuna polletna hči, kaj tam počnejo, kaj jih preseneča in kaj veseli, redno poroča Kristina, Marko pa še jemlje zalet. Zoja vmes kaj modrega pripomni ali pa vsaj prispeva nagajiv nasmeh.

Luka Suhadolnik   06. 06. 2016
 

Pred nekaj dnevi sem se vrnil z osemmesečnega raziskovalnega dela na Univerzi v Kaliforniji, Riverside. Pred odhodom sem imel določena pričakovanja in predstave o življenju in delu na ameriških univerzah. Izkazalo se je, da večina stvari ni takih, kot sem si predstavljal.

Tjaša Marolt   06. 05. 2016
 

Začelo se je s krikom veselja ob prejetem elektronskem sporočilu v katerem je pisalo, da sem bila izbrana na natečaju za najboljšo idejo v elektronski mikroskopiji.

Bojan Ambrožič   05. 05. 2016
 

Ko se Zemlja, Luna in Sonce poravnajo v ravno črto...!

prof. dr. Saša Novak   30. 04. 2016
 

Včasih človek pri prebiranju strokovne literature nevede vstopi v sosednje področje in pri tem se lahko zgodi vsaj dvoje: lahko se v hipu zgubi v nerazumljivem tujem svetu, ali pa neopazno prestopi v svet, ki mu je vsaj na prvi pogled znan.

dr. Nataša Drnovšek   28. 04. 2016
 

Edinstvene mehanske lastnosti svile, njen sijaj in nežen občutek na koži, so pripeljale v razvoj tekstilne industrije, razširjene dandanes po celem svetu. Vendar pa je svila še precej več kot to.

dr. Nataša Drnovšek   26. 04. 2016
 

Zobozdravnik izpuli oboleli zob. Iz zobne pulpe zbere matične celice in jih uporabi za rast novega, biološkega, zoba. Znanstvena fantastika?

dr. Mojca Jež   20. 01. 2016
 

Najbolj nas je presenetilo, da kljub temu, da sta barvili DAPI in FITC v uporabi že več deseteletij, nikjer v strokovni literaturi nismo zasledili opisov fotopretvorbe barvila DAPI.

dr. Mojca Jež   19. 01. 2016
 

Znanost je osupljiva, velikokrat neverjetna, nepričakovana, izredno zanimiva in čudovita. Želim si, da bi jo kot tako videli tudi ljudje, ki se z njo ne ukvarjajo neposredno.

dr. Janez Zavašnik   12. 01. 2016
 

E-mail 24.11.2015: "Sporočam, da je letošnja letina Igorjevega mutanta (Il Mutante, Tomtato ali tudi Pomato) končana. Imel sem dve testni sadiki (če eno poje mačka, bo še vedno druga ostala za znanost)... Eno sem izkopal pred nekaj tedni, tazadnjo pa je v nedeljo vzela zmrzal.

dr. Janez Zavašnik   09. 01. 2016
 

Takole izgledata zapisa na stereo plošči »The Muppet Show«, ki jo je ponatisnila Radio-televizija Beograd v osemdesetih in na CD-ju, na katerem so morda zapisani zelo zanimivi podatki... ;-)

Bojan Ambrožič   03. 01. 2016
 

Japonska je dežela, ob kateri zagotovo vsi pomislimo na visoko tehnologijo. In ravno zato imamo srečo, da smo tudi na Institutu "Jožef Stefan" vzpostavili bilateralno sodelovanje s Centrom za nizko temperaturno znanost na Univerzi Hokaido v Saporu. V okviru tega projekta sva se z mentorjem Sašom Šturmom odpravila na enotedenski obisk te univerze.

dr. Matej Skočaj   31. 12. 2015
 

V bliskoviti evoluciji in revoluciji zadnjih destletij smo izgubili stik z naravo in občutek do sočloveka. Zdi se, da je povsod zavladala ista vrednota: samo in le denar. Več kot ga je, bolj smo požrešni in manj dojemljivi za prave probleme tega sveta.

prof. dr. Saša Novak   30. 12. 2015
 

V zadnjih letih so bili poplavni dogodki kar pogosti: l. 2010, 2012 in 2014. Letos smo jim očitno ušli.

prof. dr. Saša Novak   13. 12. 2015
 

E171, superduper white, titanov oksid, naravni mineralni dodatek, ..

Bojan Ambrožič   31. 10. 2015
 

Redkokdaj se lahko pohvalimo, da smo v nečem čisto prvi. Znanost sicer ves čas funkcionira na ta način, da poskušamo priti do nekega spoznanja prvi. Tokrat pa smo na Institutu “Jožef Stefan” kot prvi na svetu pridobili posebno tehniko presevne elektronske mikroskopije, s katero je mogoče na subatomskem nivoju opazovati tekočine.

Bojan Ambrožič   01. 10. 2015
 

23. septembra 2015 sem na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjal svoje magistrsko nalogo z naslovom Metamorfni procesi v meteoritih Jesenice in Jezersko. S tem sem si pridobil strokovni naziv magister inženir geologije. Ampak to je le zaključek neke zgodbe.

prof. dr. Saša Novak   13. 07. 2015
 

Brez posebnega znanstvenega raziskovanja lahko ugotovimo, da smo dopustniki različnih vrst.

Anže Rogelj   07. 06. 2015
 

Med svojim delom sem izluščil še eno pomembno življenjsko lekcijo: sovražnik lahko s pomočjo človeške iznajdljivosti in novih idej postane pomemben zaveznik in prijatelj.

Luka Suhadolnik   07. 06. 2015
 

Ne glede na to, ali gre za razvoj podjetniške ideje ali za reševanje visokotehnološkega problema, v vsaki stvari iščem poslovno priložnost in imam v mislih uporabnost tistega, kar razvijam.

Luka Suhadolnik   07. 06. 2015
 

Posel, ki je zgrajen na nepreverjenih predpostavkah, je posel, ki je skoraj zagotovo obsojen na neuspeh. Zato je tako v podjetništvu kot v znanosti nujno preveriti vse hipoteze, ki jih postavimo na začetku razvoja ali kadarkoli med razvojem izdelka, tehnologije ali storitve.

Luka Suhadolnik   27. 05. 2015
 

"Možnost, da se mi uresničijo sanje, je tisto, kar dela življenje zanimivo." - Paulo Coelho, Alkimist

prof. dr. Saša Novak   11. 03. 2015
 

Dolgoletni prijatelj se mi je med pogovorom o zmanjšanju budžeta za znanost zazrl v oči in resno vprašal: "Kaj pa imamo od znanosti? Kaj ste pa sploh naredili? Kaj si pa, recimo, ti naredila?" In zavedla sem se, da o svojem delu in uspehih skoraj nikoli nisem govorila.

Bojan Ambrožič   27. 01. 2015
 

V prejšnjem blogu sem naštel različne tehnike elektronske mikroskopije, s katerimi se ukvarjamo na Institutu "Jožef Stefan". Za lažjo predstavo o tem, o kako majhnem svetu sploh govorim, sem pripravil serijo slik meteorita "Jezersko" od naravne velikosti ... pa vse do atomov.

dr. Katja König   23. 01. 2015
 

Ko sem po končanem doktoratu iz materialov pred tremi leti z družino odšla na Dansko, so me nekateri verjetno uvrstili v kategorijo ”beg možganov”, a smo se po končanem podoktorskem izpopolnjevanju vrnili, bogatejši za mnogo izkušenj in spoznanj.

<< nazaj 1 2 naprej >> 
© Znanost na cesti